O LE INA’ILAU I FALEALUPO

31 July 2016, 12:00AM

Mai le Tusi o le “Suaga a le Vaatele”

O tua tonu ane lava o le Falema’i i Falealupo-tai o loo tu ai le “Ina’ilau.” O le va o le Falema’i ma le Ina’ilau- o loo i ai se Taufusi-lea e tatau ona asa ai-ona faatoa taunuu lea i le “Ina’ilau.”Fai mai le talatuu o le fale lenei poo le Ina’ilau-na mana’o le tama’itai o Nafanua ia fausia mo ia. Ono ofo lea o alii o le a latou fausia lea fale-peita’i-sa tete’e i ai le Tama’ita’i fai mai-e mafai foi ona latou fausia ia uma lelei e pei ona faia e alii.

Ona fai lea o le faaiuga a Nafanua e faapea-“o le a tofu alii ma tamaitai ma le vaega o le fale e fau. Ua na avatu le tasi vaega i alii-ae ave le isi vaega i tama’ita’i. Ona fai lea i ai o Nafanua-ia faasaga loa le vaega ia e faatino lona tiute fai. Ua faasaga tamaitai i le latou galuega-ua faapea foi i alii. Ua fai le galuega a tama’ita’i ma ua uma lelei a’o le vaega o le fale na faasaga i ai alii-ua le mae’a ma ua faapea lava ona le mafai ona faamae’aina foi e alii- e o’o mai i nei ona po.  Ua liupapa lenei fale i aso nei, o laau, o lau ua liu papa atoa. Peitai o le itu o le fale na fai e tamaitai, e ui ina liu papa-ae o loo vaaia le mae’a lelei o le galuega na faia.

O iinei e pogai ai le upu faa-muagagana-“E au le ina’ilau a tama’ita’i.” O lona uiga-e mafai foi e tama’ita’i ona fai galuega tetele faapenei-e pei o le fauina o se fale ma mae’a lelei. O totonu o le “Ina’ilau” o loo faa-ituala-lua ai ni moega ma’a- i ona tulimanu-atonu sa fuafua e nonofo ai i latou sa faaaogaina-ae o le oga-totonu- o loo i ai se “nofoa ma’a se tasi” e faapea o le nofoa lea o Nafanua. O le fola atoa o le ana- e to’a ai le suavai manino pe tusa ma le 2 inisi le loloto.

E ulufia le ana e ala atu i le itu na fausia e ali’i-ma e mafai ona iloa atu ai le vaega- na fausia e tama’ita’i. I le taimi o le Afa o Valelia-o le Ina’ilau lenei sa avea ma sulufa’iga o le nuu o Falealupo- e faaopoopo i tane vai-sa mafai ona tata’e-ae lalafi ai. Sa la’u nofoa o Falesa i totonu o le Ana- ma ave i ai ma le ‘au-matutua- e faa-nonofo ai ae tutū le ‘au-talavou i le vai i totonu o le Ana- i aso uma-ao ma le po a’o agi le afā faaumiumi tau faamata’u.

O Falealupo-uta i tuafale ane lava o le malumalu Katoliko-ua faaigoaina o le “Fatuaiga”-lea o loo i ai le Ana o “Analega.” O Analega e faapea le talatuu-“o iinei sa nofo ai Nafanua ma faatonutonu atu le Taua o le “A’ea  o Sasa’e” ma le “A’ea o Sisifo.”

O iinei sa la’u atu ai mea’ai poo taumafa poo Sua a le Tama’ita’i-ma o le tele o ia taumafa- fai mai le tala sa ‘legalegā’-ma sa le mafai ona faaaoga. I le taimi na amata ai le taua a Tuna ma Tuna, sa afifio ane Falealupo e faafeiloa’i le Tama’ita’i ma fesili i ai poo- a ia taumafa ua ‘legalegā’ o i ona tafatafa, ae tali le tama’ita’i-‘o lo outou ma’au lenei ma lo outou milomilosia, ua le mafai ona faaaoga. Ona faapea lea o le tama’ita’i-“Ia sau-ua lelei o le a e asaina le taua, o lou maota lenei.”

Ua alu le taua a Matuna ma Matuna ua o’o i se mea o Falelima. O iina-na le tausi feagaiga ai le ulugalii ia latou tuutuuga na fai mo le taua. Na fano-lua Matatuna ma Matuna i le la’au a Nafanua, ma alu ai loa le Tama’ita’i ua tau to’atasi le taua. Ua o’o i le Itu Salega. O iina-na masu’e ai ai le tiputa o le tama’ita’i-ma faatoa iloa ai-o le teine. Sa toe fo’i loa Nafanua i Analega ma o le taimi lea na gasolo ane ai loa Falealupo i Analega o le a fai tofiga.

O Analega lenei na maua ai le “Tula o Aiga” o loo tausi nei e le To’afa. O Tula nei o loo faafeagai ma le Itumalo-o Fuiono, Taofinuu, Soifuā, Ta’i’i ma Silala’ei! O le ala i Falealupo-uta- o loo i ai se ala savali e aga’i i le nofoaga e igoa o “Fagalele.”

O le mamao o le ala savali i Fagalele pe tusa lea o le selau mita. O Fagalele-o loo i ai se matafaga oneone pa’epa’e-o lona umi e i le va o le selau ma le lua-selau mita. O le totonugalemu o lenei matafaga-o loo i ai se papa uliuli maualuga e peisea’i o se Pulela’a ma e faapea le mau o le “nofoa lea o Moso”. O se nofoaga e lolofi i ai tagata fagota o lea itu- ma e to’afilemu i le tele o taimi. Peitai-fai mai le tala-afai e nofoia Fagalele e Moso i soo se taimi- e faigata ona maua ni i’a a i latou e fagogota ai.

E matua leai ni tagata o nonofo latalata i lenei nofoaga. O le ala foi lea o le saogalemu o le tulaga tau le siosiomaga o lea nofoaga-e ui ina tele ni laau ma niu sa faatama’ia e afā o Ofa ma Valelia. E le o mautinoa le tulaga i le pule o lenei mataaga- peitai sa faailoa mai e faapea e aafia Fagalele i le Esetete a Crichton. O Fagalele lenei- e faasno i ai le pese a le Ekalesia Faapotopotoga Kerisiano “o Puava e lutia ai a’o Fagalele e te’a ai le sou.”

O tafā-ala o le auala lava lea e aga’i i Falealupo-uta-o loo ta’oto ai le “Tulagā-vae o Moso”. O lea tulagā-vae o loo foa i le papa ma e tele ona vaega ua faaleagaina e tagata faatautala-ona ua ta’ei fasi papa o tulaga-vae ma aveese. Talu ai lea faiga, ua le foliga i ona po nei i se tulaga-vae-ma ua tauau ina faaitiitia ai lona uiga taua i talatuu. E faigata ona iloa i nisi taimi lea tulaga-vae- ona e le o lelei ona teuteuina ma faamamā.

O le umi o lea tulaga-vae e tusa lea ma le fa futu le umi ae lua futu le lautele. I le taimi nei-ua i ai se fale ua fai i luga o lea tulagā-vae. Ua ufitia ai le tulaga-vae atoa i lea fale ma a fia maimoa i ai se tasi-ona totogi lea o se tupe i le faatoa tatala ai le faitoto’a o lea fale ae maimoa i ai. O le faafitauli lea ua tau le asia ai e tagata lea nofoaga. I le taimi nei-o le taimi lava e afea ai le ala i Falealupo-tai-ona tapa loa lea o le totogi.

A e taunuu i le tulaga-vae o Moso-ona toe totogi foi lea o se isi tupe-i le faatoa tatala ai le faitoto’a o le fale lea ua fausia i luga o le tulaga-vae o Moso –ae maimoa. E totogi foi tupe mo isi mataaga uma o loo totoe.

31 July 2016, 12:00AM
Samoa Observer

Upgrade to Premium

Subscribe to
Samoa Observer Online

Enjoy unlimited access to all our articles on any device + free trial to e-Edition. You can cancel anytime.

>